Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo naših storitev se strinjate, da jih lahko uporabljamo. Vredu
Verzi
Volim tvoje oči, volim pogled tvoj,
više volim tebe, ti si život moj!
Volim tvoje oči, volim njihov sijaj,
volim samo tebe i nikog više znaj!
Volim tvoje oči, volim tvoj glas,
volim dan što je spojio nas.
Volim kad me poljubiš i kad si poleg mene,
volim sve trenutke sa tobom povedene!
Voljeti nekoga, a nebiti s njim,
isto je biti kaznjen, a ne biti kriv!
Vozili smo bicikl i u oko uletjela ti je muha,
pala bi i uganula gležanj da te nije dočekala moja ruka.
Vratit ćeš mi sve,
platit ćeš mi suzu do suze,
kunem ti se u sve,
da ću slomiti srce tvoje,
sve što sam prestala ja,
platit ćeš mi sa gorkim suzama.
Zalutao sam do Černobila, jer i on isto zrači
tražio sam te i mislio nekako ču te več nači.
Zanima me koliko sad vremena če trebat proči
dok sa suzama ne shvatim da poruka uopče neče doči.
Zašto plačeš malena čemu oči vlažne,
zar da mladost svoju gubiš zbog ljubavi lažne?
Zbogom ljubavi moja, ja nisam više tvoja,
prošli su dani sreće, srce jih nikad zaboraviti neće.
Želim da nočas bila bi tu,
i ako znam, da če to biti samo u snu.
Želim, da se naša tjela spoje,
i da postanemo jedno nas dvoje.
Život ide dalje a idem i ja s njim,
ostavljam te da se kaješ ako imaš s kim!
Znala sam o tebi, znala sve
pala ti na grudi ledene
tamo samo kamen kuča
tu gde ljubiš, koža puča
Znala sve i na sve pristala
samo jednom sam zablistala
nije ljubav sve što vidiš
zato pazi kome zavidiš.
Znam da nisi cura glupa
i da jednom biti čemo skupa.
Znaš da te volim odavde do neba, znaš da te volim više od svega,
znaš da te volim al to dovoljno nije, jer ja tebe volim više nego prije!
Žuta ruža na rastanku vene,
nemoj nikad zaboravit mene.
Mi ja tebe zaboravit neču
dok mi smrtnu ne zapale sviječu,
i dok sviječa tiho gori,
još če srce da te voli.
Bez tebe ja sam kraljica,
svoje sudbine gospodarica.
Bez tebe dušo živim dobro,
zato znaj da neču u tvoj zagrljaj!
Kada budeš u samoći
kad te strašne misli prate
znaj da ima jedno srce
koje uvjek misli na te.
Možda će sudbina ljubav da zbriše,
možda me nećeš ni voljeti više,
zato ti pišem uspomen taj,
da ljubavi našoj ne dođe kraj.
El poder de tu amor
que me eleva a lo profundo
como un globo hasta el cielo
yo te juro, no miento
que tu amor tiene ese poder.

Moč tvoje ljubezni
ki me dvigne visoko
kot balon do neba
Moč tvoje ljubezni
Prisežem ti, ne ležem
Tvoja ljubezen ima to moč.
Hay unas que llegan al alma
Que te hacen mover las palmas
Otras que llegan al corazón
Hay unas que se necesita
Otras que nunca se olvidan
Que te hacen despertar pasión

So nekatere, ki pridejo v dušo
Ki ti spremenijo svet
Druge, ki pridejo v srce
So tudi nekatere, ki jih potrebujemo
Nekatere, ki jih nikoli ne pozabimo
Ki v tebi zbudijo strast
Ampak žal mi je da pri tebi ne bom niti ena izmed njih
Solo para ti, vivo para ti gritando, te amo!
Te quero te amo eso se
si te me amo eso no se!
Bil si... odšel si... kam, zakaj...
mi sprašujemo se zdaj.

Tako mlad in poln življenja si bil,
vendar nisi imel toliko časa, da bi se od nas poslovil.

Odšel si brez slovesa,
a tolaži nas le to, da si šel v nebesa.

Kmalu mi za tabo bomo prišli,
in nadaljevali naše prijateljstvo, za vse večne dni!
Če ti kdo umre, žalosten si,
ko se ga spomniš ti solze zalijejo oči.
Rad bi ga videl živega a smrt ni določena.
Ko greš na grob, prineseš mu svečo in zraven zajočeš
Kako je prazen dom in dvorišče.
Ni več tvojega smehljaja
le trud in delo tvojih pridnih rok obstaja.
Kako je prazen dom, dvorišče
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja.
Ko me črna prst zakrije, bela smrt oko zapre,
prijateljstvo iz groba vpije, prosim ne pozabi me!
Ko moja roka v grobu bo trohnela,
spomni se, da ena duša je živela,
ki ti srečo je želela.
Ko se jutro rano zori,
sad ljubezni se rodi.
A svet ta kruti ga ne želi.
Dnevi in leta teko,
življenje konča se mu mirno.
Trpeti začne bitje nič krivo,
se z svetom tem krutim sooči,
a bitka, kaj vojna,
vse je izgubljeno.
Ko noč tiho pada na zemljo,
ga že angeli dokončno zgaranega odneso
in o njem se nikdar več ni nič slišalo.
Ležim na dnu morja,
v objemu vsega gorja.
Voda mi polni telo,
daleč je že modro nebo.
Zraka že dolgo več ni,
a plamen moj še kar tli.
Drobna iskrica je še v očeh,
ki spremlja me po globokih poteh.
Ko beli venec vržejo v vodo,
hrana ribam je že moje meso.
Čez čas ko ostale bodo le še kosti,
spominjajte se moje mladosti.
A ne bodite potrti, ker v srcih vaših strtih,
bo vedno živel duh moje smrti.
Pa zbogom prijatelj moj
naj tvoja duša najde pokoj svoj
le mirno spi
izginile so vse skrbi.
nikoli te ne bom pozabila
verjemi, vedno te bom v srcu nosila!
hudo mi je, da je tako
za teboj jočem močno.
preklinjam to bolezen
ki mi je vzela najboljšega frenda
in njegovo ljubezen.
čeprav te je bog k sebi vzel
spomin nate ne bo nikoli zbledel.
želim si
da bi jaz umrla in ne ti.
tako mlado telo
je zdaj v nebesa odšlo.
rada bi odkopala zemljo,
te objela močno
k sebi bi te privila
in te ne bi nikoli izpustila.
niti stisnila ti nisem roke v slovo
solzno moje je oko.
solze po lici drsijo
spomini nate v meni živijo.
a zbogom prijatelj moj
končan je tvoj boj.
vem, premagala bom
ta pekel ker: "kot angel bom pazil nate" si mi rekel.
Takrat, ko v grob so te položili,
s črno zemljo te prekrili.
Takrat so mi lile solze,
da bi bolečino izbrisale,
solze se niso ustavile,
bolečina je premagala srce.
Tisti trenutek, le ena želja je bila,
da bi se ti v grobu pridružila.
Moje srce nikoli ne bo pozabilo nate,
vsak dan svečka, na grobu bo gorela le zate.
V očeh otroka solza se blesti,
kje je mati v solzah govori,
tvoja mati odšla je daleč stran
iz nebes gleda te vsak dan.
V okviru črnem obvestilo
presunilo nas je nemilo.
Soprogu le kak dan nazaj
v očeh ugasnil je smehljaj.
Molče s solzami se borimo,
"Naj bo le mora!", si želimo.
A žal, nebo nas ne posluša
od žalosti boli nas duša.
Iskreno izrekamo sožalje
a kaj – življenje teče dalje!
Bridkost prežene ti le čas,
ko spet bo veder tvoj obraz.
Ljubezen tvojega moža
v življenju te bo spremljala,
saj vdano moževo srce
v resnici nikdar ne umre!
V žalosti ste vendar ne bojte se mi smo z vami.
Vem, da hudo vam je vendar vaša oseba,
z vami vedno bo ostala in vas gledala.
Adijo, očka ljubljeni,
ljubezen naša ti sledi!
Naj bosta mir in Bog s teboj!
Uživaj blaženi pokoj!
Bolezni, stiske, revščina
bile so ti popotnica.
Življenju si le to dajal,
kar zmogel si in kar si znal.
Čeprav preizkušnja neznosno boli,
usoda obliže že zate pripravlja.
Ko tema odide, nov dan se rodi,
in spet nova sreča se zate najavlja.
Čeprav ti težko je, zdaj sredi poti, ne oziraj nazaj se!
Pogum in moči usmeri v prihodnost,
ki čaka te že, saj skupaj s soprogom ti uspelo bo vse!
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te slišimo mi vsi
med nami si.
Dober, plemenit človek, ki je z nami živel,
nam ne more biti odvzet,
kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled
svoje dobrote in plemenitosti. (Thomas Carlyle)
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno,
Je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)
Globoko se v sebi s teboj žalostimo,
da čas ti ozdravi vse rane, želimo.
Iskreno sožalje izrekamo ti
naj v srcu najdražja ti večno živi!
Jok, solze, žalostni vzdihljaj
ne vrnejo te nam nazaj.
Le nemo nam pogled strmi
v te tvoje blage, ugasle oči.
Ko bolečina je prevelika
se tudi solza posuši,
le srce nemo kliče,
zakaj tebe med nami več ni? (Majda Novak)
Ko si me rodila, si me nežno objela.
Rodila se je najina govorica objema.
Za objem sta vselej potrebna dva.
Koga bom objela sedaj, ko sem sama?
Ostal mi je le objem slovesa,
ki šepeče: "Zbogom, moja mama.".
Kruto je bilo in nepričakovano
kot rezilo noža je zarezalo v srce,
ker čez noč si dragi odšel v neznano!
V srcih je le bolečina in v očeh solzé.
Lep, vroč in dolg poletni dan,
a tragično zaznamovan
je bil, ko utihnil je tvoj glas,
in si za vedno odšel od nas.