Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo naših storitev se strinjate, da jih lahko uporabljamo. Vredu
Verzi
Vse kar sem doslej ti dala, zavedno v zemljo bom pokopala.
Vem, da to je zate krivica a odslej bo to zame pravica.
Vedno sem te rada imela, tvoje želje sem sprejela,
a ti si vrgel me čez pečine v mojem srcu odprl si vrata bolečine.
Ta vrata so še zdaj odprta in še vedno sem potrta
a le misli si da me še boli, saj sem našla kotiček v mojem srcu,
ki še žari a povem ti, ta več zate ni!
Ustavila bi čas, zavpila v nebo, preklinjam dejanja ki me ranijo.
V meni vihar naj očisti slabost če sem res tista ki naj bo ji hudo!
V koga si se zaljubila, da si se tako zredila?
V kotu sedim, nič si več ne želim,
hočem nekam, da lahko kričim in nekaj zdrobim,
na takšne koščke, kot je zdrobljeno moje srce.
V najini sobi vladal je smeh, danes pa smeha ni.
Je polna grenkobe in težkih besed, ki prihajajo s tvoje strani.
Meni kar solze meglijo oči, le šepečem da nimaš prav.
Me se bolj boli ko praviš, da ti res je žal.
V temnem kotu zdaj sedim,
za vse nevidna sem kot dim,
nihče ne vidi, ne čuti bolečine,
ki v mojem srcu ne mine!
Veliko sem pretrpela,
veliko sem jokala.
Ampak največ, sem ljubila!
Velikokrat si mi govorila rada te imam.
Trudila si se, da bi me razveselila,
a na koncu bilo je vse zaman.
Ignoriral sem te, ti pa celo življenje si trpela
in na koncu drugega vzela.
Vse sem ti dala, vse kar sem imela,
a ti brez sramu vse si vzel in me močno prizadel.
Zdaj vračam ti vse, korak za korakom,
solzo za solzo, košček bolečine za koščkom,
saj samo to ostalo mi je, ljubezni ni, ker si mi jo ukradel ti!
Z desno roko tebi pišem,
z levo roko solze brišem,
ponosen si na svoj obraz,
na pramen kratkih las,
na strah, ki ga na ustih imaš,
vse je zate le okras,
v srcu mojem pa poraz!
Z levo roko solzo brišem,
z desno roko tebi pišem:
ponosen si na svoj obraz,
na pramene krasnih las,
na lepe, modre si oči,
na strd, ki v ustih se medi.
Veš, ljubljen biti je lepo,
prevaran biti pa hudo.
Blagor njej, ki jo boš ljubil,
meni srečo si pogubil.
Zakaj le jaz trpim
ah, le zakaj se nič več ne smejim,
kaj mi bo smeh in sreča,
ah mene je sama nesreča
jaz bom pobegnila in se nikoli več vrnila.
Zakaj življenje zame je kot mračen dan,
ko v njem ljubezni prave ni,
vprašanje to, ponavljam vedno si,
odgovor iščem povsod zaman.
Naj kdo mi to pove, kako je ko ljubiš ti,
da enako ljubljen si, da ne trpi srce.
Sama vem le to, kako močno boli,
če ljubiš ti samo, a njemu ni za to.
Življenje res včasih kruto je, žalost povsod spremlja te,
res, da včasih obišče sreča te,
a, kaj ko prehitro mine, pusti ti le spomine.
Žalost objame me, saj tukaj te ni,
samo še sonce me budi in iz oči
pobira mi luč, ki več ne gori.
Žalostni toni glasbe, ko utapljam se vase.
Zatočišče zadnje samo zame.
Nikogar ni, ki utapljal me bi in vse moje misli.
Le še toni glasbe mi pomagajo verjeti vase.
Res nikogar ni v tej samoti, a le tako se mi da živeti,
ko nikogar ni, uničuje upe mi.
V pravem svetu upanja ni, da preživela bi,
saj vsi hočejo me spremeniti ali pa utopiti.
Nikogar ni, ki zaupal bi mi in verjel v moje sposobnosti,
le stolkli bi me z žalitvami, da dobila ne bi kar oni ne morejo doseči.
Vedno znova misel pride mi, ostali bi s samoti tej
in v njej zaživela bi naprej.
Le še toni glasbe mi pomagajo verjeti vase in zaživeti dalje.
Saj drugi nihče ne spodbuja me ali branil me bi,
ko vsi drugi me obmetavali bi z žalitvami.
Le žalostni toni glasbe mi dajejo upanje vase
in spremljajo me v znani kraj, ko v temi potopim se vanj.
Zame več rešitve ni, zame drugih ni poti.
Pustil si le žalost, nesrečo iz preteklosti.
Čeprav sovražim te iz dna srca, želim ti da našel pravo bi.
Zame si bil edina luč, zdaj pustil v temi samo si me.
Od tu ne najdem več poti saj ujeta sem v žalosti.
Zapustila bom ta nesrečni planet, saj nimam več zakaj živet.
Moja duša utonila je v žalosti, kar bilo je sreče, odnesel si jo ti!
Zamišljeno gledam v dneve pretekle
takrat po mojem licu solze so tekle.
Zaredi tebe sem trpela,
zaradi tebe v ljudi nisem verjela,
zaradi tebe sem vero zapustila,
zaradi tebe sem vse izgubila.
Zazrem se v tvoje čudovite oči,
nežen poljub želim podariti ti.
Stopim korak naprej sem tik ob tebi,
objamem te stisnem te k sebi.
Moje ustnice tvojim približajo se,
zaprem oči, da se predal bi ti.
A kar naenkrat ničesar več ni,
ti izginila si neznano kam?
Ostal sem tu razočaran sam!
V tistem trenutku pa se zavem,
kje kdo sem in takoj si zaželim vrnitve vanje,
nazaj v moje najčudovitejše sanje.
Želim si te, a ti mene ne.
Zato se mi od bolečine, trga srce!
Bila sem zvesta si vse dni,
a varal si me ti.
Jaz ljubila sem te iz globine srca,
ti pa si me prizadel do dna!
Brez tebe, prazni so dnevi,
potihnili so krikov dnevi,
po licih mi solze polze,
vse zgrajeno sesulo se je.
Čemu sva ločena,
ko pa se ljubiva,
oba zdaj objokana,
v srcu in duši trpiva!
Morda le zvezde resnično vedo,
da v sebi želiva si isto.
Bil je on, in bila sem jaz
ko sva bila skupaj sva se smejala naglas.
A kaj, ko to vse mine
in ostanejo samo še bolečine.
Vem da moral si stran,
stran k njej a, vsak dan
mislim nate.
Bil je prvi maj,
ko sem zagledala tvoje globoke oči,
ljubila vse, kar ljubiš ti,
videla, kar vidiš ti.

Takrat prvič sem spoznala,
kaj je ljubezen prava.
Želela sem tvoje ustnice na mojih,
tvoje dotike, tvojo ljubezen.

Ti nisi vedel, da je moje srce gorelo
le zate, pustil si me samo,
polno sanj in pričakovanj.

Želim si te,
a le trpim,
nazaj si te želim.
A drugo ljubiš ti,
le zanjo srce ti gori.
Ne bom jokala in prosila, a tudi mila ne bom,
vse sem ti dala, si kdaj rekel hvala?
Vem odgovor poznaš, a v srcu si ne priznaš,
da nekaj še zmeraj pomenim ti
in vem, da boli, a brez skrbi, bom prebolela,
drugega vzela in tebe več nikoli imela.
Zdaj čas počasi teče,
a kaj ko srce mi nič ne reče,
zdaj nočem nikogar več,
a hočem da greste vsi preč,
živeti moram življenje svoje,
a zdaj ne gledam na bolečine tvoje,
svet je v velikem sranju,
jaz pa v depresivnem stanju!

Zdaj ne morem več tako živet,
brez tebe hočem jaz umret!

Srce me preveč peče,
a kaj ko življenje naprej teče,
rad bi le srečno živel,
a kaj ko tebe nebom nikoli imel,
sedaj pit sem začel,
a tebe preveč sem hotel,
imel bi le tvoje roke,
ki božale bi moje boke!

Zdaj ne morem več tako živet,
brez tebe hočem jaz umret!

Življenje bilo je bedno,
a nič na tem svetu ni dedno,
kajenje mi ni bilo tuje,
a kaj ko vedno bilo je huje,
tebe rad imel bom vedno,
a zdaj točim solze redno,
sedaj te več nočem,
LE SVOJE ŽIVLJENJE NAZAJ HOČEM! (MR-Nobody)
Ko imaš srečo in na smeh,
se tega niti ne zavemo,
kako je dragocena sreča,
le v nekaj sekundah se lahko podre cel svet nad nami.
Šele takrat ko to izgubimo se za vemo kaj nam je pomenilo,
solze žalosti in grenkobe nam polzijo polico,
zbrala se je vsa tišina tega planeta,
le grenke solze ki prihajajo iz srca in duša trpi,
le glas trobente se sliši, še huje stečejo solze,
ki jih ne more ustavit nihče, porajajo se mnoga vprašanja,
kaj zakaj kako je to mogoče, a odgovora ni,
vse je tiho vse samo joče in ostajajo spomini... (Anita)
Bog je ustvaril sonce vroče in žareče,
luno romantično in privlačno,
morje globoko in skrivnostno,
ustvaril je tebe,
no, ja eno pizdarijo pa je naredil!
1. bedak (lahko ti pomagajo)
2. debil (pohiti nujno rabiš pomoč)
3. idiot (žal mi je, ni vam pomoči)
Beibi, ko boš imela naslednjič moje ime na koncu jezika, nared to k veš da znaš to najboljše - pogoltni.
Bil si moj,
zdaj si njen,
ti kreten!
Bulimija...
vse okrog se ti zdi velika fantazija,
kozlarija... ti pizdarija...

A hočeš umret?
Si s hrano življenje vzet?

Umret takrat,
ko je pred teboj ves svet?

Vsi pravijo da si suha,
ti pa govoriš, da si kot koza naduta!

Pa umri,
če ti do življenja ni!
Čez hribe doline,
čez kravje stopinje,
čez gadove jame,
hudič naj te vzame!
Cigareta je zvitek tobaka, ki ima na eni strani ogenj na drugi bedaka.
______ kak si lep,
manjka ti še svinjski rep,
manjka ti še svinjska glava,
pa boš svinja čist ta prava.
Dragi, brez tebe ne morem živeti, če si kaj želim je le umreti.
Edina napaka življenja je ta, da nisi ti kriv, da si se rodil!
En poljub na vsako stran prejmi za svoj rojstni dan.
Srček moj pa si želi: čez nekaj dni umri!
Hočeš ali nočeš
v gobcu boš imel
hočeš ali nočeš
iz tal boš mlel.
Hodila sem po cesti in zagledala sem prasca ki pretepal je ubogo ženico, zaradi enega samega merjasca.
Hodiš kakor antilopa, misliš da si miss Evropa.
Si pa le sekret vseh zaljubljenih deklet!
Ich liebe dich, kot svinja štih, samo da si tih!
Ko gledam tvoja lica,
ti umazana prasica,
čustva moja so vesela,
da te kap bi zadela,
moje so najlepše želje,
da te buldožer zmelje.
Ko si videl moje pesmi
si se smejal in norčeval:
"Kake bedarije pa pišeš?"
si mi dejal.
Komaj takrat sem spoznala tvoj hinavski obraz,
ki skrival se je ves ta čas.
Upam da boš kdaj spoznal,
kako na človeka vpliva bolečina,
ki nikoli ni pozabljiva!
Ko zagledala sem te, sem se zaljubila v te,
ljubila sem te vse do preklete poroke najine.
Ljubim te močno, ljubim te zelo.
A ti budala si, izmikaš se mi, govoriš mi laži.
Dovolj je tega, veva oba zakaj,
daj mi mir, ker ne bom več tvoj pastir,
sam krave pas, da slišijo tvoj lažnivi glas.
_____ je kao fin ker je kmetov sin.
Krave seksa, bike bega, pujse lize, ovce rise.
V mesto se nikoli ne odpravi ker ga osel rabi.
Misliš, da si frajer če kadiš?
Misliš, da si frajer če z motorjem se podiš?
Misliš, da si frajer ker vsako punco dobiš?
A vedi da si bedak ker vsako izgubiš!
Na skejtu prvak, v šoli junak, v ljubezni pa sem spoznala, da si bedak!
Na svetu je veliko neumnih ljudi, a sranje je ko izveš, da si eden izmed njih tudi ti!
Pijem union, pijem laško, ščijem na hrvaško.