Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo naših storitev se strinjate, da jih lahko uporabljamo. Vredu
Verzi
Si zvezda ki sveti noč in dan,
si prijateljica katero rabim vsak dan.
So dnevi, so noči, so leta in so trenutki,
ko si želimo objeti prijatelja, kot si ti!
Sonce je simbol sreče, veselja in hrepenenja.
Ptica je simbol svobode in notranje moči.
Simbol prijateljstva pa si zame ti!
Sonce vzhaja in zahaja,
ljubezen pride in odide,
le prijateljstvo ostane,
ne pozabi ti name!
Spomni se mene, spomni se dni, ko skupaj delila šolske klopi!
Svet se trese, hrast se zmaje,
vse mine, a le prijateljstvo ostane!
Tako je bilo in tako bo ostalo, od nekdaj svet se že tako vrti,
učenih je veliko, bistrih malo, a čez prijatelja ga ni.
Ti moja prijateljica si,
tega ne pozabi,
če me kdaj potrebuješ ti,
me samo pokliči,
naj povem še nekaj ti,
rada te imam
in za nič na svetu te ne dam!
Ti si zvezda, ki svetiš noč in dan,
si prijatelj/ica ki jo/ga rabim vsak dan!
Tišina je pravi pogovor med prijatelji.
Ni pomembno govorjenje, ampak tisto,
česar nam nikoli ni treba izreči.
Tu na bregu zdaj sedim,
o prijateljih spomine budim.
Tvoj prijatelj je vedno tam, kamor si ne upaš sam,
zate se žrtvuje, tebe občuduje!
V travi ležim, v nebo strmim,
nekaj mi pravi, da nisem pri pravi.
Je to morda bolezen ali prva ljubezen?
Se z njo zboli ali le znori?
Prva ljubezen je bolezen, ker ne veš kdaj te doleti.
Je veselje, polna sreče in gorja, ko se konča,
ko človek spozna ljubezen, mu nasmeh polepša dan,
saj edino kar je vredno je pravo prijateljstvo.
V vrsti stoji mnogo ljudi, baje tam nekdo srečo deli,
se rinejo v gnečo, po tisto malo srečo,
a jaz srečo že mam, ker tebe poznam!
V življenju nimava veliko skupnih reči, ampak to sploh važno ni,
želim si le to, da najino prijateljstvo, živi do konca dni kakor živeli bova jaz in ti!
Vem, da tam nekje med zvezdami
skriva se nekdo, ki ti prijatelj vedno bo.
Vsak posebej sva kot delec prahu na kupu sena,
skupaj pa sva kot košček zlata,
ki se ga prodati ne da,
saj najboljša prijatelja sva!
Vse na svetu bi prodala, tebi za spomin bi dala,
a lepšega na svetu ni kot so prijateljske vezi.
Vse na svetu enkrat mine, vse se enkrat spremeni,
a prijateljstvo ostane in živi do konca dni.
Vse se v življenju spremeni samo prijateljstvo za vedno živi!
Ko me črna prst zakrije, bela smrt oko zapre,
prijateljstvo iz groba vpije, prosim ne pozabi me!
Zdaj ko si še mlada, vsak te ljubi, rad ima,
a ko minejo ta leta, ti še roke ne poda.
Zdaj na križišču si življenja, na vse strani te vodijo poti.
A vse, kar tu si našla lepega, v šolskih klopeh,
v letih, tednih, dneh, zrcali naj se dolgo v tvojih očeh.
Veliko najboljših prijateljic sem imela,
a za nobeno si nisem časa vzela,
čeprav sem si globoko v sebi želela,
da bi me vsaj ena od njih rada imela.
Na prijateljice sem se hitro navezala,
a še preden sem se zavedala,
sem se z njimi skregala
in novo prijateljstvo zagledala.
Nobeno prijateljstvo ni bilo zares najboljše
in mislila sem, da ne bo nikoli boljše,
nato pa sem spoznala njo,
samo in brez skrbi za vse ostalo,
videla sem, da sva si podobni,
do nje mi je res nekaj stalo
in tako je kar nekaj časa ostalo.
Skupaj sva počeli vse,
opravljali, zabavali in pogovarjali se,
nekega dne pa se vse končalo je.
Skregali sva se močno,
kar iz jasnega tako,
nič več ni ostalo, tako kot prej,
jaz res nisem vedela, kako bo od zdaj naprej.
V šoli nisva nič govorili,
le v največji sili,
mislila sem se, "naj naju kdo prisili",
da bi se končno resno pogovorili,
a še zdaj druga z drugo nisva spregovorili.
Pravi prijatelj je ta,
ki prisluhniti ti zna,
ki v nesreči roko da,
tisti, ki ni brez srca.
Ta, ki s tabo čuti bolečino,
in zapolni ti praznino
in kadar osamljen si,
te z lahkoto razvedri!
Prijateljstvo najlepši je dar,
zato ne pozabi me nikdar.
Vse v življenju mine,
vse se spremeni,
le prijateljstvo ostane
in živi do konca dni!
Ne išči lepote
ne išči zlata
saj v tvojem srcu
je sreča doma.
Biti moraš srečen,
da nekoga osrečiš,
treba je nekoga osrečiti,
da bi ostal srečen!
Tvoja prijateljica sem, vedno tam, kamor si ne upaš sam,
zate se žrtvujem, tebe občudujem!
Ti si zvezdica, ki nebo razsvetljuješ.
še angeli te čuvajo,da ne ugasneš!
Zato te prosim, da nikoli ne padeš z neba,
ker obstaja nekdo ki potrebuje tvoj sijaj!
Praznični dnevi veselo hitijo, skrite misli in želje budijo,
naj ti prinesejo pričakovanje in uresničijo vse tvoje sanje.
Želim ti, da bi hiša trdno stala, da bi trta vino dala,
da bi črede se množile, jablane težko nosile,
da bi pesmi peli, zdravi in veseli bili.
V toplicah grejem si kosti,
si v vodi mišice treniram.
Preživljam dneve tja v tri dni,
crkljam se, plavam, se masiram.
Zaradi službe in ljudi
se še pod razno ne sekiram.
Bodite zdravi, srečni vsi
pozdrave tople vsem "serviram"!
Vreme je krasno, imamo se špasno,
fina je družba, v grmovju pa gužva!
Bila sta rosno mlada, ko sta se spoznala,
pri sosedu na seniku sta ždela,
ker ljubezen je v vaju cvetela,
starši godrnjali so, le kaj z vama bo,
a vidva sta jim dokazala, da res rada se imata,
ko pa zaprosil si jo,
njenemu očetu res bilo je hudo,
saj vedel ni, da odrasla je postala,
da kmalu bo žena postala,
a res je tako,
danes je že žena postala,
in on njen mož,
skupaj v zakonski stan sta skočila,
in danes si pred nami zvestobo obljubila,
naj jima sreča, zdravje in ljubezen pomaga,
da se bosta še naprej imela rada!
Bela bom nevesta. Tvoja.
Čuvala se bom le zate.
Bela bom nevesta.
Nikogaršnja do takrat.
Bela bom nevesta.
Pozabila bom na hotenja svoja,
hočem biti žena.
Nikogar drugega, le tvoja.
Bela bom nevesta.
Tista z belo tančico.
Bela bom nevesta.
Skupaj bova pod istim dežnikom.
Skupaj bova pred istim sodnikom.
Bela bom nevesta.
Tvoja bom in samo tvoja.
Till death do us apart...
Barka sreče naj vama pluje po mirnih vodah in noben vihar naj ne skali vajine ljubezni. Ljubita se, ljubita vajine otroke in spoštujta drug drugega vse življenje.
Bil si mi prijatelj,
na rami sem ti jokala,
poslušal si moj stok,
nisi me še razočaral,
povedala sem ti vse,
le to sem zamolčala,
da srce ljubi te.

A prijatelja sem potrebovala,
sedaj prepozno je,
ljubezen si dobil,
sosedovo dekle,
srce ti ukradlo je.

Jaz podpiram te,
srečo ti želim,
zame prepozno je,
v soboto k poroki te pospremim.
Če naj bo zakon srečen,
morata oba zakonca čutiti,
da je njuna delitev dela in avtoritete pravična.
Zdaj bosta korakala v dvoje.
Kaj tvoje je in kaj je moje,
ne bosta več vedela:
skupno vse srečno bo in vse obupno.
Ljubita se, vendar naj vaju ta ljubezen ne veže:
naj bo raje podobna valovanju morja ob obalah vajinih duš.
Drug drugemu polnita kupi, vendar ne pijta še iz ene.
Dajajta si kruh, vendar ga ne rezita od istega hlebca,
pojta in plešita skupaj in se veselita,
vendar naj bo vsak od vaju sam,
tako kot so same strune lutnje,
pa čeprav zveni z njih ista glasba.
Danes je konec začetka.
Vaja je končana - mimo so priprave za resnično predstavo.
Naučila sta se učiti
Naučila sta se ljubiti.
Zdaj se pripravita na resnično novo življenjsko pot.
Vendar ne pozabita:
-življenjska sreča je sestavljena iz trenutkov:
majhnih, hitro pozabljenih,
kot so poljub ali nasmeh,
prijazen pogled ali iskren poklon.
Veliko sreče in ljubezni na vajini skupni poti!
Danes rekla bom DA,
tebi ki ljubim te,
tebi, ki obožujem te,
tebi, ki rada te imam,
tebi, ki zvesta sem.
Ljubezen obljubim
pred bogom,
nataknem ti prstan zlat,
s srečo nasujem poljubov,
na ustnice tvoje,
ki so moj zaklad.
Draga mlado poročenca,
vzela sta se,
spoštujta se,
in množita se.
Draga mladoporočenca,

Izbrala skupno življenjsko sta pot,
ljubezen in razumevanje naj vaju spremljata povsod.
Morda vama kmalu dal Bog bo darilo,
ki z jokom iz zibke se bo oglasilo.
Da zakon bi vama resnično uspel,
to naše je srčne želje odmev.
Drug drugemu prvo ljubezen sta dala
Drug drugemu prvo ljubezen sta dala
pred mnogimi leti, ko sta se spoznala.
Ko v vajinih srcih se ogenj je vnel,
z vsakim dnem novim je bolj plamenel.
Poletna vročina je že popustila,
a vajina čustva se niso ohladila.
Ljubezen še z žarom močnejšim gori,
ognjišča si varnega ves čas želi.
Še zadnje avgust vama dal bo darilo,
ko sonce nevestin bo šopek zlatilo.
Z njim vama poslal bo na pot še obet,
da sreča bo trajala še mnogo let.
Ko bosta drug drugemu dahnila DA,
ko izmenjala bosta si prstana dva,
in si obljubila zvestobo srca,
vse vajine bližnje bo radost obšla.
Vso srečo na vajini poti želimo –
naj vaju ljubezen ogreva vso zimo!
Nikoli njen vir naj se ne izsuši,
naj vsak jubilej ji nov žar podeli!
Nečaki pa vajini v en glas želijo,
da v igro prijateljčke nove dobijo.
Zato vama kličejo, da se mudi –
ljubezen naj brž vama sad obrod.
Ko korak usmerjata na skupno pot, naj sreča vaju spremlja vsepovsod.
Le tam kjer se rodi ljubezen in spoštovanje, uresničijo se vse skrite sanje.
Krasen je dan, dan poročnih sanj, solze v očeh, pesem, radost, smeh...
Dva prstana vaju vežeta, v novo življenje sedaj stopata.
Poročni valček naj igra, danes le za vaju dva,
naj zven melodije sreče ziblje v plesu oba.
Ko iskra v očeh zažari, duša vzdrhti
in s poljubom povejta si vse kar srce želi.
Ljubezen je lepa, ko vzklije še lepša,
ko se razvije poroka pa ji da vonjavo,
ki spremeni jo v žlahtnost pravo.
Naj sreča lepe da spomine,
ljubezen nikdar naj ne mine,
čeprav naokrog bo mnogo let,
poraja naj se spet in spet.
Ljubezen lepa je, ko vzklije,
še lepša je, ko se razvije.
Poroka pa ji da vonjavo,
ki spremeni jo v žlahtnost pravo.
Naj sreča vajina ne mine,
ljubezen nikdar naj ne izgine,
pa naj naokrog bo mnogo let,
poraja naj se spet in spet!
Na prstancih se bo zlato zaiskrilo,
morda zaiskri se še solza skrivaj.
Drug drugemu bosta najlepše darilo,
lahko vama Bog le ga vzame nazaj.
Naj bo sonce ali vihar, srečen bodi mladi par.
In luč ljubezni naj gori, do konca vajinih skupnih dni.