Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo naših storitev se strinjate, da jih lahko uporabljamo. Vredu
Verzi
Tvoje roke, tvoje noge, tvoje oči in svetli lasje.
To je vse kar jaz potrebujem. Dragi moj, ljubim te!
Učil me je, kako se poljubi, poljubila sem ga,
učil me je, kako se objema, objela sem ga,
odšel je, a ni me naučil, kako naj pozabim ga.
Učila me je, kako se poljubi, poljubil sem jo.
Učila me je, kako se objema, objel sem jo.
Odšla je, a ni me naučila, kako naj pozabim jo.
Ura je devet, nate mislim spet,
vsak dan ob istem času, hrepenim po tvojem glasu!
Ura je devet, nate mislim spet.
Včeraj nisem se ti mogla upret,
saj sem te ob sebi hotela imet.
Iz sanj sem se prebudila,
sedaj čakam trenutek, ko te bom lahko spet poljubila.
Usta na usta, telo na telo, ljubila se bova noč za nočjo!
V lepi vasici srečale so se najine oči
iz katerih je zasijala ljubezen, ki še danes živi.
V mene si se zatrpala, ne da bi me kaj vprašala!
Bil sem zaseden, a s teboj obseden!
Ko je moja punca to ugotovila, me je brž zapustila?
Takrat samo sva hodila, a zdaj se bova že poročila!
V modre oči tvoje, se zaljubi srce moje.
Vem pri tebi to ni vredno, čeprav ljubila te bom vedno!
V moje srce si zapisal se, jaz močno želim si te.
Ko se na to spomnil boš, me nikoli spustil ne boš!
V mojem srcu manjkaš ti, hodila rada s tabo bi,
ljubim te tako močno, da ti ne veš kako je to!
V mojih mislih je le ena oseba, to si ti,
v mojih mislih je le podoba, to so tvoje oči,
saj sreča moja si le ti, v mojem srcu boš vse dni.
V okvirju temnih las,
je tvoj prelepi obraz,
ki ga ljubim samo jaz.
V rosnem jutru se zbudim,
k tebi dragi si želim.
A ti močno presenetiš me,
ko na vratih pojaviš se!
V sobi sedim, skozi okno strmim,
si k tebi želim, da tvoj poljubček dobim!
V soju mesečine si želim, da v naročju tvojem zaspim
in ko se zjutraj zbudim, poljubček na lice dobim.
V šolskih klopeh sva sedela,
ko med nama je prva ljubezen gorela.
V solzah zaspim in v solzah se zbudim,
ker si le tebe ob sebi želim!
V spanju samo o tebi sanjam,
v mislih nate jaz zaspim,
zdaj pomisli dragi moj,
tebe vedno imam s seboj.
V spominu so mi ostale,
tvoje oči rjave,
ki vedno ljubiti so me znale.
V srček sem te zaklenila, ključek izgubila,
ne bom ga iskala, tebi zvesta bom ostala.
V tebe sem se zaljubila, vse ostalo pozabila.
Ti se zame zmenil nisi, sedaj si izginil iz mojih misli.
V tihi noči ko se prebudim, le k tebi dragi si želim.
videti hočem tvoje lepe oči, da me ljubijo pravijo mi!
V tihi noči še ne spim, gledam luno in bedim.
Ti največja si skrivnost, ki nam daje srečo in radost.
V ustih resnica, na licu mladost,
v srcu ljubezen, to je norost!
V večeru Zemljo mrak pokrije in zvon v zvoniku uro pozno bije.
A preden trudna ležem spat, pokleknem na tla
in čisto ponižno poprosim Boga: naj angele pošlje,
da varujejo te, da noga ne zdrsne iz življenjske steze.
Da čisto ohrani ti dušo, srce in ti dneve blagoslavlja, to so moje želje.
Zase pa izprosim si milosti te: da v jutru zbudim se z mislijo nate,
da srce moje bi še dolgo bilo zate in da nekoč morda pride dan,
ko bo en drugemu od naju za vedno vdan.
V zid bel strmim, tebe si želim.
A vem da te ne bo, ker odšel si z njo!
V življenju le sreče s teboj si želim
in prosim boga, da te ne izgubim.
V življenju sem dolgo iskal le resnico,
a ko sem jo našel, sem bežal pred njo.
Težko vsako njeno trpel sem bodico,
spoznal sem, da lažje mi šlo bo z lažjo.
Zakrival pred drugimi sem pravo lice,
lagal vsem ljudem sem, ki sem jih poznal.
Preslišal vse v srcu svareče sem klice
zvestobi, poštenju sem vrednost jemal.
Znal ceniti nisem iskrene ljubezni,
užitkom cenenim sem prednost dajal,
vse dokler – kot rešil bi zle se bolezni
po srečnem naključju sem tebe spoznal.
Bilo je, kot sonce bi oblake spodilo,
kot žarki ognjeni tvoj grel je pogled!
Laži morje v duši se je posušilo,
ki v meni je obstajalo toliko let.
Kot blisk me zadelo je sladko spoznanje,
da vsaka resnica še ne zaboli.
Odkar sem s teboj, se mi zdi kakor sanje
resnica je le, da osrečuješ me ti.
Če kdaj mi povzročala boš bolečine,
sprejemal jih bom kot darilo z neba,
saj rane srca slajše so od praznine,
ki v duši le laž jo zapuščati zna.
V znamenje ljubezni, sem dala ti srce,
o fant daj se zresni, da srce moje ne umre!
Včasih me spraviš v smeh, včasih imam zaradi tebe solze v očeh,
včasih sanjam o tebi cele noči, saj na svetu ni takšnega kot si ti!
Včasih se sredi noči zbudim in tiho v temo strmim, takrat se mi v sanjah prikažeš ti.
Večkrat sva pozabila, kaj učiteljica nas je učila,
saj preveč sva se ljubila, da bi v glavi vse nosila!
Večkrat zazrem se v sinjino neba.
Vprašam, če tam je ljubezen doma.
Zvezdica majhna tiho mi odgovori,
da za mene sreče brez tebe ni.
Vedi dekle, da slovenske si krvi,
tam kjer teče reka lava, tam tvoj rod živi.
Iskreno dekle ti pomisli, koga ljubiš in zakaj,
in potem odkrito srčno, svoj odgovor mi podaj.
Vedi, dragi moj ti, da nate mislim vse noči
in srce moje govori, da zame si ljubezen ti!
Vedi, jaz sem zaljubljen/a vate,
čisto vsaki dan mislim nate,
mi po glavi hodi le poljub,
če nisem s tabo je obup.
Vedno sem se smejala s teboj, vedno sem jokala s teboj.
Mislila sem, da si moj in da bova vedno ostala eno.
Toda zdaj sem izvedela, da mi je sreča spolzela iz rok
in šele sedaj se zavedam, da me nisi ljubil tako močno kot sem te jaz.
Vedno si vedel kaj moraš storiti,
kako moje skrbi, žalost pregnati,
ko ti le ne bi bilo treba nikoli oditi.
Rada vedno ob sebi bi te imela,
da bi te lahko kadarkoli objela,
se ti v objemu zjokala
in s teboj se smejala.
Veliko je morje in močno šumlja,
še večja je moja ljubezen do tvojega srca.
Veliko ljudi govori o ljubezni, a nikjer je ni.
vsi samo jočejo, in se med samo ljubiti nočejo.
A ko bi bila ljubezen na svetu,
vse ljubezni bi bile svete,
in vsaka družina bi med seboj porodila dete.
Veliko poti je, veliko steza,
a nobena od njih me ne vodi tja,
kjer tvoje srce je doma.
Ljubezen do tebe mi vedno gori,
težko čakam trenutke,
ko zopet vidim tvoje prelepe oči.
Bolj kot te gledam, bolj se zaljubim,
nikoli te ne bi zamenjala z drugim.
Velikokrat mimo tebe grem,
od sramu se stran ozrem,
saj preveč sramežljiva sem!
Vem da narobe je, vem da prehitro gre,
a privlači me, vleče ljubezen me.
Vem kaj hočem, hočem tebe imet
in vem, kaj čutim, nočem brez tebe živet.
Vem, da pozabiti ne bo te lahko.
Moje življenje res postlano ni mehko.
Zdaj zadnji čas je, da iz moje glave odideš
in kdaj drugič vanjo kot prijatelj prideš.
Vem, da te ljubiti ne smem,
ampak zdaj prepozno je, kajti ljubim te.
Vem, da vse so bile le laži vse o čem si sanjal ti,
srce moje si ranil a, ime v njem si ohranil.
Vedno sem te ljubila in nisem te še pozabila.
Hočem da veš, da zame si vse, da ni dneva,
ko ne pomislim nate, ti si mi srce.
Verjela sem ti vse, od prve do zadnje besede,
na žalost slepa sem bila in prepozno doumela,
da bolje zame bi bilo, če se vate ne bi zaljubila.