Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo naših storitev se strinjate, da jih lahko uporabljamo. Vredu
Verzi
Zelo rada te imam, kljub vsemu, kar se je zgodilo.
Vedi, da ti marsikatera tega, kar storil si mi,
ne bi nikdar oprostila, niti prijateljstva s teboj delila.
Jaz sem ti oprostila in upam,
da ne bom nekoč od tebe spet nož v srce dobila.
Živi in ljubi kolikor se da,
saj življenje brez ljubezni nič ne velja.
Živim v svetu iluzije,
delam si utvare, polne fantazije.
Vem da nekoč prišel bo ta dan,
ko skupaj bova stekla stran.
Nekje se našel bo ta kraj,
kjer bova skupaj gledala lunin sijaj.
Opazovala bova ptice in nebo,
tam morje le za naju bo.
Opazovala bova sončni zahod,
nato napočil bo odhod;
odhod iz moje fantazije,
saj to bile so samo iluzije.
Toda nekoč bo prišel ta dan,
čeprav je zaenkrat še daleč stran.
Življenje je igra, pravil ne pozna,
s tabo zmagujem, se več ne predam!
Znam se borit! Prenesem vse!
Tega mi ne more vzeti nihče!
Življenje je izgubilo ves smisel, ko sem te izgubila.
A le spomin nate me ohranja pri življenju.
Hvala ti za vse, za kar sem s teboj pridobila in se naučila.
A so tudi stvari in ljudje, ki sem jih s tabo izgubila
in so tudi stvari in ljudje, ki sem jih s tvojo pomočjo pozabila.
Za vedno boš v mojem srcu, čisto v skritem kotičku,
skoraj neopazno-na dnu. A vendar boš tam za vedno!
Zrla sem za njim, ki odhajal je kakor dim.
Iz mojih ust je krik privrel, ki izražal je pepel.
Krik samote in obupa resnica zame bila je prekruta.
On naenkrat izginil je v noč, zdaj tavam okoli njega iščoč.
Njega, ki nekoč zvesto sem ljubila,
kljub temu prehitro sem ga izgubila.
Zvečer, ko zaspim, si tebe zaželim.
Le tebe hočem, pozabiti te nočem.
Rada s teboj bi zaspala in s tvojimi lasmi se poigrala.
A kaj, ko to le sanje so, ki nikoli se ne uresničijo.
Zvončki so zate tudi marjetke,
vzemi še mene v šopek med cvetke.
Primi za lička pa me poljubi,
jaz bom pa tebe da ne boš na izgubi.
Pet, šest poljubčkov petkrat in šestkrat še veš
in še več če želiš!
Bil si mi ljubezen in sovraštvo, bil si moja sreča in nesreča
bil si moje življenje in hrepenenje, a sedaj si le moja bolečina.
Bistri potoček,
hitro šumlja,
vse moje misli,
k tebi pelja.
Bodi dekle mi ti vesela,
zato pismo bos sprejela,
saj ljubiti te fantič zna,
zato piše pisma ta.
Boli me pri srcu, resnično boli,
če me ne pogledaš ti.
Želim si te, ne varaj me,
lepo te prosim, ljubi me.
Brez tebe na svetu ne morem živeti,
ljubim te, zato želim te imeti.
Tri vrtnice cvetijo, dve ovenita, ena si pa ti, ki zame vedno cveti.
Če bi imela krila
in bi bila dobra vila,
ki uresničuje želje.
Želja bi bila prava moja,
da bi bila skupaj midva.
Če dobro bi me poznal,
lahko bi iz oči mi prebral,
kaj v resnici čutim do tebe.
Saj ne morem skriti lesketa v očeh,
vsakič kadar vidim te.
Ne morem skriti svoje živčnosti in ljubosumja,
vsakič kadar ob tebi stoji druga!
Brez tebe, prazni so dnevi,
potihnili so krikov dnevi,
po licih mi solze polze,
vse zgrajeno sesulo se je.
Čemu sva ločena,
ko pa se ljubiva,
oba zdaj objokana,
v srcu in duši trpiva!
Morda le zvezde resnično vedo,
da v sebi želiva si isto.
Biti zaljubljen je zanimiva reč,
A ko si razočaran občutek je boleč.
Življenje polno je skrivnosti,
V katerih skrivajo se radosti.
Ena od teh radosti si ti,
ki svet polepšala si mi.
Bil sem razočaran, bil sem v zmedi,
potem prišla si ti in nisem bil več v zmedi.
Ni osebe ni stvari,
za katero zamenjal te bi.
Srce me boli ko te ni zraven mene,
ne morem si pomagat zaljubljen sem v tebe.
Nič nebom ti več nakladal
in ti besede v glavo zlagal.
To je od moje pesmi vse,
Za konec pa povem ti še,
Da LJUBIM TE!
Če jaz bil bi sonce, ti bila bi moj prvi jutranji žarek,
če bil bi mesec, ti bila bi moja mesečina,
če bil bi zvezda, ti bila bi moj utrinek.
Ker si topla kot žarki sonca,
čudovita kot mesečina,
edinstvena kot so utrinki.
Bila sem kakor čist in trd kristal,
in v dihu tvojem sem se raztopila,
Bila sem gruda, ki še ni rodila,
in v soncu tvojem sem pognala kal.
Vse sem dala ti in mi nič ni žal,
ker vem kaj usode volja je in sila,
vem kaj so lahka in kaj težka krila
in vem, da si kot val ki v bregu se razkraja,
in da si kot veter, ki se vrnil boš nazaj.
Pogrešam te...
Svoje življenje bi dala,
da bi s tabo za vedno ostala,
da bi te lahko spet objela
in te za vsej še eno noč imela.
Ko bi ti vedel kako te imam rada,
kako po trebi hrepenim,
ne morem več živeti
tebe hočem, tvoje ljubezni si želim!
Upam, da bo prišel dan,
ki bo zame s sončkom obsijan
in z njim še ti
s svojimi nebeškimi očmi.
Tudi čez tisoč let, tu bom stal,
sonce bo moje srce,
ena od tisoč zvezd mi bo prav,
nosil bom njeno ime!
Ptiček ljubi ptičico tam v dišečem raju,
jaz pa ljubim tebe, čeprav v tujem kraju.
Ptički daleč lete, z njimi gre moje srce,
kadar pa sonce za goro gre,
spomni se draga name.
Brez srca in roke,
brez toplih objemov,
mislim na tebe,
iz daljnih grebenov.
Kakor jelen sredi polja pitne vode si želi
tako moje srce po tebi hrepeni!
Ko ljubezen se prebudi,
zasveti luč strasti,
ki ti po žilah požene kri,
a če se ta ljubezen ohladi,
solza kane iz oči.
Ljubezen cveti v očeh,
ki so zasanjana roža
in nežnost ima v dlaneh,
ki jo žametno boža.
Ljubezen je lepa, ljubezen žari,
le če ob meni za vedno boš ti.
Ljubezen je lepa, ljubezen je vse,
če zvesto ljubita se.
Ljubezen je lepa, ljubezen je vse.
Če nimaš ljubezni, si vedno nihče.
Ljubezen je reka, ki se ne vrača,
spomin na ljubezen se s solzami plača.
Ljubezen je upanje, ljubezen je norost,
ljubezen je tista, ki popestri mladost.
Ljubil sem te, ljubil te bom,
čeprav vem, da tvoj ne bom.
Ljubim te, priznam, a ljubim te zaman.
Želim si te, priznam, a spet zaman.
Saj ljubiš ti njo, želiš si jo močno.
Jaz sem tu odveč, čisto preveč,
zato grem, mir ti dala bom,
a lažje je reči kot narediti, ...
Vem zaman govorim da ljubim te,
vem zaman govorim da pozabila te bom,
ker v sebi vem da te nikoli ljubiti nehala nebom.
Nikdar drugega nebom ljubila, nikdar drugemu srca nebom dala.
Tebi dragi zvesta bom ostala, samo tebe večno bom ljubila.
Nageljček je skromni cvet, ki ga ljubi celi svet,
tudi ti ga boš dobila, če me ne boš zapustila.
Niti minuta ne mine, da ne mislim nate,
vse na tem svetu storila bi zate!
Pismo tebi bom pisal, ga s solzami zalival,
slišal sem že vse, da drugi tebi greje zdaj srce.
Preden zaspim si te želim, da bi ob meni bila,
da bi skupaj v objemu zaspala se zjutraj zbudila in se ljubila
in si govorila kako rada se imava,
da brez drug drugega živet več ne znava!
Sem roža cvetoča, ki zate cveti
in misli, da ljubiš me tudi ti.
Vsem tvojim korakom od daleč sledim,
po tvoji ljubezni ves čas hrepenim!
Če svet te razočara,
ne glej ga s solznimi očmi.
Dokaži svetu,
da lahko vsak doseže
kar želi!
Če te zanima kako ujeti sanje,
odgovor je le eden, verjeti moraš vanje!
Če utrne se ti solza,
naj ne sproži jo trpljenje,
to naj bo le solza sreče,
ki prinaša to življenje.
Če življenje ogoljufa te,
ne obupaj,
trdno stoj in vedi,
da mnogo je takih,
ki trpijo s teboj!
Dan bliža se koncu,
noč prebuja se zdaj.
Ritmi kitare donijo
na najini obali morja.
Glasba naj zdaj odmeva,
ljudi naj vabi zdaj.
Zabava naj se začenja,
poslušaj ritem morja.
Če si zaljubljen,
skrbi pozabi zdaj.
Saj edino zabava
je važna zdaj.
Deček samemu sebi napoti,
sam kakor kamen ob poti,
pozabljen tako od vseh živih,
kot od neba in angelov dobrotljivih,
je pred usodo zlo in nemilo
bežal v pustoto in srečal vilo.

Vila s čarno besedo in s smehom
milih oblin in z brezgrešnim
grehov ga je s kretnjo preprosto
in nezaigrano dvignila k sebi v prvo pijanost.

Položila mu je ljubezen za vzglavje
in on je prestopil v novo poglavje.
Tako se je v novi blesteči slepoti
obrekel stari veri in svoji samoti
in zdaj stopa pod kupolo nebeško
kot fant in nič več po deško.
Dekleta ljubimo kolikor moremo,
fantje pa kolikor hočejo.
Dragi, ti si kot obešalnik za perilo, ker se vse punce lepijo nate!