Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo naših storitev se strinjate, da jih lahko uporabljamo. Vredu
Verzi
Ko segaš po zvezdicah z neba,
ne pozabi uloviti utrinkov preden padejo na tla.
Če kdo te vpraša kako ujeti sanje,
odgovor je preprost: samo verjeti moraš vanje.
Ko si na tleh, ko si v drugih dlaneh,
pomisli na življenje, a ne na trpljenje!
Ko sonček sveti,
skušaj kaj posneti,
ko pa sončka ni,
bodi sonček ti!
Ko srčna rana se zapira
in razum nova pota si utira,
takrat sreča se rojeva.
Naj odpade zadnji oveneli cvet,
spet rodi naj se poet.
Prijateljstvo vsako naj ljubezen nesrečno zastre,
srce ponovno se odpre
a nikogar več brezmejno ne podpre,
saj trpljenje čaka in pričakuje,
da smrtne žeblje poslednjič v srce mi zakuje.
Ko tu sedim,
z mislimi nad teboj lebdim
in po tebi močno hrepenim.
Bojim se, da tega hitro bo konec,
ker kmalu zazvonil bo šolski zvonec.
A ko to pesem končujem,
se ti obenem zahvaljujem,
ker vem, da z mislimi si ob meni
in v prihodnje tudi z njimi ostani.
Ko utrne se ti solza,
naj ne sproži jo trpljenje,
to naj bo le solza sreče,
ki prinaša jo življenje.
Ko v soboto grem na zabavo,
si naredim čago ta pravo.
Lahko diskoteka prazna je,
a jaz znam vedno zabavati se,
saj takrat ples pomeni mi vse.
Ne vem, kako lahko nekateri kar ob mizah
sedijo, se alkohola napojijo
in se ne zavedajo, kaj s tem zamudijo.
Mnogo mladih je,
ko alkohol jim je vse.
Zamudijo noro zabavo,
in morda tudi to,
da spoznajo osebo ta pravo.
Dandanes težko je najti koga,
ki ne pije veliko alkohola,
ne posega za cigareti
in se mu ni težko na plesišču zavrteti!
Ko v tej noči nebo zažari,
naj ti vsaka zvezdica srečo želi,
naj mesec vse dni nad tabo bedi
in temne noči naj ti razjasni.
Ko zjutraj zbudiš se
in dan je zaspan,
naj sonček v srčku
polepša ti dan.
Koliko daruješ, toliko dobiš,
če podariš s srcem sebe,
bo nekdo s srcem ljubil tebe!
In niso vse dobrine, denar,
zato, komu mar?
Koliko lepega je za nas na tem svetu, če le imamo oči,
da to opazimo in srce, da to vzljubimo in roko, da to stisnemo k sebi!
Kolikor livad je v cvetju in zelenju,
toliko sreče ti želim v nadaljnjem življenju!
Le enkrat se rodiš,
le enkrat živiš,
le enkrat ljubiš,
a večkrat trpiš,
zato ne obupaj,
v lepše dni upaj,
saj ko mine temna noč,
pride spet nov dan cvetoč!
Ledeni vetrič mi pihlja,
vrtnica rdeča boječe se smehlja.
Vse se skriva,
pod odejo zariva.
Ledena noč daje mrazu moč.
Našel bo kar je milo,
vse lepo,
uporabil svojo bo silo,
da vse bo odšlo.
Zjutraj ko poboj je končan,
svet s cvetjem nič več ni ovenčan.
Le še vrtnica moja cveti,
saj jo čuvam na te hladne dni,
da podarim ti jo takrat,
ko najbolj sneži.
Lep je pogled na galeba, ki na pečini mirno sedi,
še lepši je pogled na morje, ki nemirno valovi,
a ni lepšega kot poslati lupčeka taki osebi kot si ti.
Lepe so zvezde
sredi temne noči,
a še lepše so
tvoje rjave oči!
Lepše kakor rosno cvetje, lepše kakor ptičje pete,
dražje kakor zlato sta ljubezen in prijateljstvo!
Ležati s tabo skupaj pod stropom,
na katerem se lesketajo odbliski vode je lepo.
Dremati v temi, ki diši po rožah je lepo.
Toda najlepše od vsega je dež
ki bobna, buči, dere po žlebu
in midva topla in suha na varnem skupaj,
v objemu drug drugega.
Ljubezen in zdravje
sta bisera dva,
ki ju je mati položila oba,
ko zagledal si luč sveta!
A to je treba negovati,
da ne oveni in verjemi mi,
do konca življenja boš srečen ti.
Ljubim življenje,
ljubim ljudi,
sovražim trpljenje,
še bolj pa laži.
Ljudje smo kot angeli z enim krilom.
Če hočemo leteti, moramo biti objeti.
Med dvema trenutkoma se nenadoma odpro vrata v nov čas,
a sreča vendarle ni v tem času, temveč v nas.
Mnogo fantov na svetu živi, a moje srce si le tebe želi.
Mnogo sreče in veselja, brez bridkosti in trpljenja,
da poln boš radosti, v tej lepi mladosti!
Mož je lahko revež brez vsega
a, če ima kaj znanja in pameti,
pa zraven še prijatelja dobrega,
bo dosegel, kar zamisli si.
Na bodočnost glej kot na čas uživanja,
čas ustvarjanja, čas lepote bivanja,
čas prijateljstva, ljubezni, razumevanja,
čas nenehnega učenja, dozorevanja
in predvsem čas zase in svoje bližnje.
Naj čas nikoli ne mineva tako hitro, da ne bi zastali in pomislili na drage prijatelje,
se nasmehnili, spomnili, in občutili lepoto tega, da imamo drug drugega.
Naj ljubezen se razcvete,
naj tvoj pogum se okrepi,
naj problem se vsak razplete,
naj zvezda sreče ti žari!
Naj življenje ti bo jasno, kakor zarja vrh planin,
a v tvojem srcu, naj ostane name lep spomin.
Najsrečnejši tisti so ljudje,
ki spoznali so resnico večno,
da življenje nepopolno je,
da ga sami naredimo srečno.
Narava v tem koncu je res čudovita,
čeprav v ranem jutru v meglico še skrita.
Ko sonce jo s toplimi žarki predre,
se kapljice rose v nov dan zaiskre.
Očarana z nežno svežino vonjav
pošiljam vsem vam lep gorski pozdrav!
Naše življenje je slikano iz mnogih drobnih,
v mozaik sestavljenih stvari, želim ti,
da bi znal poiskati trenutek za srečo.
Ne bodi prepričan, da živiš samo za sebe,
rojen si za nekoga in nekdo je rojen za tebe.
Ne išči nekaj popolnega, da to vzljubiš,
ker si v nevarnosti, da umreš brez ljubezni!
Vzljubi nekaj kar ni popolno,
in ga naredi popolnega s svojo ljubeznijo!
Ne joči za njim!
Ne krivi sebe!
Nekje je srce,
ki ljubi samo tebe!
Ne pljuvaj po tleh,
bolj se splača po ljudeh.
Ne vdaj se zmeraj sreča nekje je
in vedi sreča lahko čaka te, le potrudi se.
Ne zlati gradovi, ne kupi zlata,
le dekle pošteno nekaj velja.
Nekaterih stvari na svetu, ne moremo videti, ne otipati,
ampak jih čutimo v srcu in kar pride iz srca seže do srca.
Nekoga moraš imeti rad, da se nasloniš nanj,
saj človek ne more živeti, samo od sanj!
Podnevi sanjam, ponoči ne spim,
brez misli na tebe, nikdar ne zaspim!
Nesrečna ljubezen pusti le rane in spomine,
je kot snežinka sredi zimske beline,
tudi na ljubeči dlani je ne moreš obdržati, ker se stopi in izgine!
Ni skrivnost, da vsakdo svoje sreče je kovač,
Osedlati konja moraš, če hočeš dober bit jahač.
Vsak je dan pokazat treba, kaj si in kaj znaš,
Obrneš srečo zlahka, če le znanje in pogum imaš.
Nič lepih besed in zvezdic z neba, tokrat poklanjamo lučko želja.
Res ni velika a je iz srca, željo prav vsako izpolniti zna.
Nihče drug nam sreče ne podarja
srečo človek vsak si sam ustvarja!
Najsrečnejši tisti so ljudje,
ki spoznali so resnico večno,
da življenje nepopolno je,
da ga sami naredimo srečno.
Nikoli ne spoznaš kdaj srečo imaš.
Zato izkoriščaj jo tako kot bi jo imel življenje vso.
Ob jutranji zarji vsakega dne,
mi pride na misel tvoje ime!
Ob sončnem zahodu na obali sva stala,
tesno se objela in se lepo imela.
Obljubi mi, da me počakal boš,
ko se v plesu solz zgubim,
me poljubil, da sama ne bom
vsaj do jutra, ko se poslovim.
Očetu in mami miru in počitka,
ter zdravja, ki trdno naj se ju drži,
otroci pa naj vesele se dobitka
pri šolanju, v žepu in v srcih ljudi!
Od jutra do mraka, od mraka do dne,
se nate spominjam, in mislim nate.