Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo naših storitev se strinjate, da jih lahko uporabljamo. Vredu
Verzi
Otroci ne vedo, kako radi jih imajo njihovi starši,
in tega tudi nikoli ne bodo vedeli,
dokler se ne bo nad temi starši zagrnil grob
ali dokler ne bodo imeli svojih lastnih otrok.
Pravljico sva živela,
Objeta kjerkoli sva želela,
Ljubezen trda je bila,
Jezila drug drugega sva,
Upala da ostalo bo tako,
Borila sva se, a zaman je bilo.
Policija išče najlepše očke, ki so brez
dokumentov prečkale meje prijateljstva,
brez dovoljenja ukradle moje srce in so
nazadnje bile videne v prostoru mojih sanj!
Poljubček pozdravček skozi rokavček,
rokavček obrni pozdravček mi vrni.
Kaj naj ti dam poljub imam,
dobiš ga zastonj, le pridi ponj.
Poljubi me nežno,
v oči me poglej,
ničesar ne reci,
s poljubi povej!
Poteptan je človek,
poteptana je moja duša,
poteptana je moja psiha,
poteptano je lahko vse,
samo zaljubljeno srce ne!
Povej mi snežinka, ki si padla na mojo dlan,
ali je res ljubezen kratka kot zimski dan?
Ali je naša sreča le trenutek, ki beži?
Je res kakor snežinka, ki se v dlani raztopi?
Pozabi na tiste, ki so te razočarali,
pomisli na tiste, ki te imajo radi.
Zakaj bi v srcu čutil/a trpljenje,
če pa si lahko ustvariš veselje.
Pozabil si mi pokazati kako naj pozabim
pogled tvojih oči, kako naj pozabim ples
tvojih korakov, kako naj izbrišem iz vetra
tvoj glas, kako naj te preženem iz sanj.
S tabo bi šel na konec sveta, s tabo bi zaspal, čuval bi te ne spal, buden celo noč bi bil, samo da s tabo bi bil.
Ljubezen, zdravje in obilje
bogato naj ti obrodi,
a vse začrtane naj cilje
v uspeh usoda spremeni!
Sem vedel, da ne bo me vzela,
sama s sabo je zelo vesela,
ko pa bo vedela, da se je zmotila,
bo vedela komu je srce zlomila.
Jaz pa najdem si zdaj drugo,
naj ji bo pozneje hudo,
moj srček pa bo ozdravel,
ko se bo z drugim objel.
So dnevi, so leta in so pomladi,
ko se imamo preprosto radi.
So trenutki, ki je treba na novo začeti
in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti.
So lepe stezice,
a najlepša je ta,
ki vodi do tebe,
kjer si ti doma.
Spomini so kot sanje,
ki pod pepelom tlijo,
a ko pepel razbrišeš
spet tiho zažarijo.
Sram, tako me je sram
pogledati te v oči...
v te prelepe, očarljive oči,
ob katerih se mi zvrti...
Ko dotakneš moje roke se,
vztrepeta mi vzburjeno srce...
Nemirna sem, drhtim v sebi,
ker poleg sem - ob tebi!
Srce je bogastvo, ki se ne prodaja in ne kupuje, marveč daruje.
Sreča je zaklad,
lepo je nekoga imeti rad,
a ko veš, da nisi sam,
je vsak dan s soncem obsijan.
Sreča je v majhnih stvareh,
toplih ljudeh,
v stisnjenih dlaneh.
Sreča, veselje so lepe stvari,
a uživaš ju le če ti ju kdo dodeli!
Štiri rožice so cvetele,
tri so ovenele,
ena še cveti,
ta rožica si ti!
Svet je lepši, če nekomu nekaj daš,
svet je lepši, če nekoga rad imaš,
če stisneš roko komu, ki ga kaj boli,
svet je lepši, če si človek do ljudi!
Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš,
ta svet je lep, če nekoga rad imaš,
če roko stisneš komu, ki ga kaj boli,
ta svet je lep, če si človek do ljudi.
Takrat, ko se ti srce lomi, ko solza po licu zdrsi,
ko ti je čisto vseeno kaj se ti še pripeti.
Ko bi rad sam sebe uničil in misliš, da vse si že zaigral.
Takrat le preberi to pesem, še enkrat premisli vse.
Ker moraš najti odgovor zakaj sploh rodil si se!
Kaj sploh obstajam, sem se spraševala,
ko sva se spogledovala.
Ne, ne in ne! To ni res,
sem si govorila, ko sva šla na ples.
Kaj je to sploh mogoče,
moje srce vzdihujoče,
neizmerno te hoče.
A ti, kot da, da te ni,
ampak ti v meni si ti, samo ti
edina moja sreča in radost si!

"Njeno/njegovo ime"
Ti me gledaš, ko se jočem,
ko podajaš mi roko,
a jaz pa premišljujem,
kako mi bo hudo,
ko tebe pri meni ne bo!
Prosim pozabi kar je bilo,
znova me zgrabi pa vse lepo bo.
Ti me na srečne otoke popelji,
z blagim vetrom lase kot cvetje razvej in poljubi,
zaziblji me in uspavaj z glasbo zasipaj, omami,
v snu na srečnih otokih iz sanj me ne zbudi.
Ti si moj zaklad in moje upanje,
si zlati prah, ki pada name,
sončni žarek, ki mi dušo greje,
si sreča, ki se mi smeje.
Ti si moje sonce, ki zame žari.
Ti si vsa toplina, ki v meni živi.
Plamen si ognjišča, ki se z menoj igra,
človek si svetišča, ki se ne preda.
Ti si sončni žarek, ki greje mi srce,
si kapljica vode, ki odžeja me,
si zrak, ki diham ga ves čas,
si solza, ki poljubi mi obraz.
Ti si zvezdica, ki nebo razsvetljuješ.
Še angeli te čuvajo, da ne ugasneš!
Zato te prosim, da nikoli ne padeš z neba,
ker obstaja nekdo ki potrebuje tvoj sijaj!
Toliko je lepih stvari, pa ne veš zanje.
Toliko lepih trenutkov, pa so le sanje.
Toliko lepih dni, pa odide kdo ve kam...
Toliko je na svetu ljudi, a nihče ni kot ti!
Tri rože so cvetele, a prekmalu so ovenele.
Ena še ostala je, ki kliče te: "Ne pozabi me!".
Tri vrtnice cvetijo, dve ovenita, ena si pa, ti ki zame vedno cveti.
Tvoj objem je poln ljubezni, poln zaupanja in strasti,
zato si želim v tvojem objemu ostati do konca svojih dni.
Usluga prijatelja še ne naredi
in kdor udari, sovražnik še ni.
Resnično namero pa človek spozna,
ko vidi, kaj se skriva v globini srca.
V sanjah sva eno, le jaz in ti in najlepše je to,
da v sanjah nihče, naju ločil ne bo.
V sanje se ti potiho prikradem,
jezero poljubov ti ukradem,
nato pa kot angel potiho zbežim,
potiho, da te ne zbudim!
V svoje naročje me skrij, ko hočem se vdati, da zmogla bom stati.
V tihi noči ko se prebudiš, spomni se tistega ki si ga želiš!
V vrsti stoji mnogo ljudi, baje tam nekdo srečo deli,
se rinejo v gnečo, po tisto malo srečo,
a jaz srečo že mam, ker tebe poznam!
V srcu me je bolelo in srce je trpelo.
Dokler mi rekel ne boš, jaz te ljubim.
Prosim samo to, da me ljubiš močno.
En stavek želim, tri besede.
Rada te imam in ljubim te.
A zakaj ti to pravim če ti me ne.
Ti, edini zame si.
Ljubila te bom, jezna že nebom
Obljubim ti, boli, a vseeno čakala bom
in potrpela, da te bom imela.
Verzi so moje življenje, luč in trpljenje,
v njih vse povem kar mislim in kar ne smem,
so nekaj kar je trdo prijateljstvo, saj nikoli te ne izdajo.
Veselje in zdravje sta bisera dva,
naj ti v življenju sledita oba!
Veter piha in odnaša zlato sonce ki gori,
naj vzame še trpljenje ljudi, ki v njih gori.
Vrtnica na vrtu stoji, v jutranji rosi, na njej se kapljica blešči,
ko jo pogledam se mi zazdi, kot da zazrl bi se v tvoje oči.
Vsak dan je nov čas za sanje,
za male in velike želje,
za smeh in radost, za veselje,
vsak dan pot naprej nas pelje.
Vse mineva, vse se spremeni,
le ljubezen ostane ona za vedno živi.
V spominsko rišem ti na zadnjo stran, ker te najbolj rad/a imam.
V spominsko knjigo jaz ki te najrajši imam rišem ti na zadnjo stran
če te kdo še rajši ima riše naj naprej če zna!