Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo naših storitev se strinjate, da jih lahko uporabljamo. Vredu
Emo verzi
.. sovraštva v njej je polno..
.. življenje ji nikoli ni bilo popolno..
.. živi v depresiji..
.. ne ve več..
.. naj živi..
.. ali za večno zaspi..
.. joče se in razjeda..
.. boji se deklice, ki jo z ogledala gleda..
.. skriva se nikjer nima nikogar..
.. pobegnila bi..
.. a ne najde izhoda..
.. prosi za pomoč..
.. a je ne dobi..
.. zdaj rabi samo se rezilo..
.. allo..
.. to dekle se vam bo UBILO!
Bulimija...
vse okrog se ti zdi velika fantazija,
kozlarija... ti pizdarija...

A hočeš umret?
Si s hrano življenje vzet?

Umret takrat,
ko je pred teboj ves svet?

Vsi pravijo da si suha,
ti pa govoriš, da si kot koza naduta!

Pa umri,
če ti do življenja ni!
Če ti do življenja ni pa umri,
saj na svetu je še dovolj ljudi!
Če ti ni do življenja pa umri,
če ti ni do smrti pa živi!
Emoti sploh se ne sekirat,
kri iz rok umivat,
življenje je le eno,
zakaj vam je vseeno?
Emo je svet
svet je zadet
emo je lep
i love emo.
I hate my life
I don't know why i live
the best thing I'll going to do is kill myself
and I promise that will be soon!
Imela sem možnost napredovanja, vzeli ste mi jo.
Imela sem možnost biti z njim, vzeli ste mi ga.
Imela sem možnost preživetja, to sem si vzela sama.
Jaz nočem več živet,
jaz hočem zdaj umret,
brez besed zapustit ta svet!
Jaz te vprašam a me ljubiš, ti mi rečeš ne, jaz pa le v globino gledam, in se vanjo vržem.
Jočem dan in noč, ker iskreno ljubim ga.
Želim, da ljubil bi me, kot ljubim ga jaz a vem,
da to prevelika želja je saj on z drugo vsak večer ljubi se.
Stiska jo kot, da edina je ki prebuja v njegovem objemu se.
Še zadnjo solzo bom spustila in v nebesih za njegovo ljubezen bom prosila.
Čas je za odhod, angeli me kličejo, da bolečino mi izbrišejo!
Ko objamejo me jekleni okovi,
zaprejo v past črni zidovi.
Počasi izginja mi utrip,
odhaja življenja otip.
Naj trpljenje bo kratkotrajno,
čisto milodajno.
Smrt ne izbira kandidatov,
ne išče bojazljivih soldatov.
Pospravi vse ki so ji na poti,
tudi če nihče je ne moti.
Jaz pa sam sem jo na dvoboj pozval,
da življenje bi svoje predal.
Tekla kri bo topla,
duša moja v noč bo sopla.
Stoje bom zadnji udarec prejel,
nikoli kleče smrti ne bom objel.
Ležati pustite me na hladnih tleh,
naj preplavi Vas smeh,
saj življenje moje bilo je greh.
To sem čakal, to sem iskal,
da s smrtjo do konca se bi poklal,
tega nikdar več obžaloval.
Kri na tleh, solze v očeh,
rana v rokah, upanje je mrtvo,
vse je odšlo.
Sama je, nemočna,
s pogledom se zadnjič sledi
mlaki krvi, ki počasi po njeni roki polzi.
poslovi se od tega sveta,
od tega kar ne razume in kar ne pozna.
Gre tja kjer ljubezen je doma.
Lepo je živeti, še lepše umreti,
če sreče na svetu ne moreš imeti.
Lepša je smrt kot pa tečno življenje.
Moja želja je, da bi umrla, umrla takoj zdaj,
čeprav nebi sončnega žarka več uzrla
čeprav zame nebi cvetel več maj.
Kaj naj naredim, da bom rešena tega trpljenja?
Niti trenutka ne držim več, v meni ni več niti kančka veselja.
Vse bi naredila, da bi se mi želja izpolnila,
čeprav nebi nikoli več rožic sadila,
čeprav nikoli več se nebi ljubila.
Čeprav sem še mlada, saj imam komaj 13 let.
Čeprav imam nekoga zelo rada, bi zapustila ta svet.
Ne gre več to tako,
fant me je pustil grem se rezat, da mi lepše bo.
že ocene v šoli so postale negativne,
vse sošolke so naivne.
Rada bi življenje si vzela,
da ne bi tako trpela.
Že žiletka reže žilo,
spet krvi bo lilo
moje srce pa v mlaki krvi bo utonilo.
Reže se, ker je debela,
lepša fanta ji je vzela,
reže se, ker je pač brez problema!
Soba prazna mrak kriči v tem življenju smisla ni,
nož po roki se podi kri po roki zdaj spolzi.
Tiho pade na tla kjer oblita je tema.
Solza po licu polzi, zdaj ko vem, da čakaš drugo ti,
nož rano naredi iz katere teče kri, znak moje žalosti.
Solza v očeh, misli o lepih stvareh,
roka oblita s krvjo, toda ob dveh me več ne bo.
Srečo sem imela, ko sem bila s tabo.
Srečo sem izgubila, ko pustil si me ti.
Sem britvico prijela, si rano v roki naredila.
Srce me boli! Rana v roki bolničino utopi.
Tako sem te pozabila, da tvoje ime si z britvico utrdila.
Zakaj, le zakaj
me nož tako privlači?
Od kdaj, le od kdaj
me britvica tako tolaži?
Kapljica krvi polzi
po moji roki!
To me res sprosti,
vseh težav me odreši.
Usojeno je bilo, meni se roditi,
usojeno je meni ljubiti,
usojeno je meni umreti.
Vem kaj hočem - hočem umret
in vem kaj nočem, nočem živet,
ter vem kaj želim, želim, da zapustim
ta pofukan svet!
Vsak rez, ki sem si za zarezala,
vsaka kapljica krvi, ki se je vlila, solza spustila,
je bila zaradi ljubezni, ki sem jo do tebe čutila,
za tebe, ki sem te izgubila!
Noč, smrt, kri - samo to po glavi mi roji.
Praznina in tema v očeh, že zdavnaj izginil je smeh.
Še zadnja kaplja krvi mi po roki drsi,
nisem kriva, da toliko sem stara, več bi bila, vse bi dala.
A zdaj angeli bodo prišli, videli bodo moje solze in kaplje krvi.
Upam, da boš tudi ti dojel, da nekdo rad te je imel.
A sedaj spomin name ti ostane, le ta pesem in globok rane.
Ter štiri prerezane žile, tvoje moje srce ljubi te, upam, da ti to pove.
Mogoče zdaj sanjam, mogoče zdaj spim.
Mogoče se jutri, več ne zbudim.
Mogoče sem mrtva, mogoče več ne živim.
Mogoče pa nemočno na tleh krvavim!
Ne gre več to tako,
fant me je pustil grem se rezat, da mi lepše bo.
že ocene v šoli so postale negativne,
vse sošolke so naivne.
rada bi življenje si vzela,
da ne bi tako trpela.
Že žiletka reže žilo, spet krvi bo lilo,
moje srce pa v mlaki krvi bo utonilo.
Če bi vas izgubila bi v tistem trenutku jokala.
V naslednji uri kričala.
V naslednjem dnevu s klingico v roki.
V naslednjem tednu v grobu ležala.