Ljubljanske Ceste

Aleksander Mežek

Iz oei ne sije mu prevzetnost ne sovra?tvo
Vse kar on ima je ko?eek ploenika.

Kako more? reei, da sam si ti in sonca zate da vee ni?

Naj te primem pod roko in peljem po Ljubljanskih cestah

Videl bo? stvari, ki te spremene.

Si ?e kdaj opazil ostarelo dekle na cesti

Kar na njej visi zamazano je vse,
Nima easa za klepet in kar naprej po mestu blodi,

Njen dom in svet je v majhnem koveku ujet.

Kako more? reei....

In ko mesto uga?a v ulieni kavarni
Sam ob erni kavi star mo?ak sedi,
Opazuje svet, ki.se giblje mimo njega

Dokler ga natakar grdo ne odslovi.