Praznik

Praznujem praznik praznjenja
do belga dne.
So ?epi prazni,
?e drobi?a nie vee ni.
Le za podlogo nekaj ?e zvoni;
mar naj si ?epe trenam sred noei?
Je, je, je, je!

Ko praznik prazni, sprazni do kosti,
veselga easa ni vee pred oemi.
Nobene ?elje, da zapel bi spet-
ta svet je zaklet!

So ceste prazne, brez ljudi-
nikogar ni,
da mi pove, ee praznik
sprazni vse moei.
Se jara kaea vleee ulca v noe;
kdo mi pomaga, ee zavpijem na pomoe?!
Je, je, je, je!

S to prazno du?o hodim sam
in kaj naj zdaj?
Poti do tebe
ni nobene vee nazaj.
Morda praznuje? praznik tudi ti
med ?tirimi zidovi praznimi.
Je, je, je, je!