Soča

Vse lahko pogrešam ma prou vse, samo ne bičiklete,
ka z njo se bom mogu še kejšen bot peljat na Soču,
pej tam si umiri bom šolne sezu an kalcete,
an soje bom noge spoštljivo u vodo potoču.

Jest Soča, sz stabo rad reku bi kejšno besedo,
če nečeš pej neč, bom pej samo te gledu,
ko štufa an zmatrana tečeš po strugi,
an delaš taku ku jest to, kar čjo drugi.
An glih taku ku jest tudi ti puhna si gnuja,
staramo se, zlata moja, kej češ,
če štronco rodiš se, štronzo umreš.

Tku vsa svoja leta jest djelal debele sem bale,
življenje zna spisat ma prou strašno grde romane,
če slep si an šutast si zmisliš usaj kejšne ideale,
ma takim ku jest sem na koncu prou neč ne ostane.