Pravljica

A le ena sama misel,
Te ločuje od tega,
Da bila je tu;
A v solzah je odšla.

Dan je že v večer potonil,
Dela se, da ni ji mar,
Da ji srca nisi zlomil,
Da sta še vedno par!

REFREN:

Že tisoč poljubov na lice ti je dala,
Že dneve in tedne zate prejokala,
Bil si ti njen svet,
Zate pripravljena je umret,
A konec je vsega
In se pravljica konča.

In vedel si,
Da se bo vrnila,
Da jo boli,
In da te bo prosila.

Da konec ni še,
Da nikoli bo,
Ker te ona ljubi;
Premočno!

REFREN:

Že tisoč poljubov na lice ti je dala,
Že dneve in tedne zate prejokala,
Bil si ti njen svet,
Zate pripravljena je umret,
A konec je vsega
In se pravljica konča.

Si jo zapustil,
Odšel si svojo pot,
Si jo zapustil,
Ob prepadu napak in zmot,
Si jo zapustil,
In zdaj je konec vsega;
Si jo zapustil,
Da le sama bi bila!


REFREN: