Prelepa si bela ljubljana

In vrača se v tvoje naročje,
kak romar čez dol in čez hrib,
tu čaka ga streha ko nočje,
in toplega srca utrip.

Gremo kadar svet nas zamika,
in pravimo nič več ne nazaj,
a v srcu nam tvoja je slika,
ki spremlja v poslednji nas kraj.

Prelepa si bela ljubljana,
kdor tvoj je od tebe ne gre,
saj srca so nam prikovana,
z verižico zlato na te.